Sting: Ljubljana, lepo je spet biti tukaj...

67-letni Gordon Sumner, poznan kot Sting, ima za seboj skoraj petdesetletno kariero, ki jo pričel že v sedemdesetih z zasedbo The Police, tokrat pa nas je obiskal z novo turnejo My Songs. Predstavil je svoje največje uspešnice v novi preobleki, lepo napolnjene Stožice pa so prepevale z njim.

Vrhunski pevec, interpret, avtor, basist, kitarist in še kaj, kar je vse Sting, še vedno dobro "piči", lahko zatrdimo brez dlake na jeziku. Možakar, ki bo 2. oktobra dopolnil 68 let, deluje (vsaj) okoli dve desetletji mlajši. Krepko grajen, mišičast, natreniran in mladosten. Je morda njegova odlična telesna forma posledica večurnih tantričnih seans z dolgoletno ženo Trudie Styler ali dejstvo, da živi izredno zdravo življenje v osrčju italijanske Toskane, pač ostaja stvar ugibanj že desetletja.

Dejstvo je, da je Sting v življenju veliko ustvaril. Še njegova nekdanja sotrpina v zasedbi The Police se strinjata, da sta po zaslugi njegove slave in uspešnic, ki jih je napisal, imela lepo in udobno življenje, hkrati pa je on požel največ zvezdniškega blišča, a hkrati tudi največ zaslužil. Slišali smo tudi, da multimilijonar noče pretirano deliti svojega bogastva s svojimi šestimi otroki, saj pravi, da si morajo za svoje življenje in srečo zaslužiti in si jo ustvariti sami. Je pa zato tekom desetletij toliko več milijonov namenil za ohranitev deževnega gozda s fundacijo, ki jo imata z ženo, ki deluje v številnih svetovnih državah.

"Ljubljana, lepo je biti spet nazaj," je na začetku tokratnega nastopa dahnil Sting, ki se je v Stožice vrnil po letu 2011, ko dvorana ni ravno blestela po zvočni plati, saj smo se težko naužili vseh simfoničnih zvokov, kar pa tokrat, vsaj v parterju, zares ni bila nobena težava in je bil zvok naravnost odličen, tako kvalitativno kot jakostno.

Po številnih spletnih komentarjih v smislu, da kaj Sting sploh izdaja svoje stare pesmi v novi preobleki, da je album nepotreben in podobno, je treba reči, da glasbenik zagotovo dobro ve, kaj dela. Na odru ga spremlja odlična ekipa pomlajenih glasbenikov, on pa poskrbi za sproščeno vzdušnje tako na odru, kot med poslušalstvom, ki se ob največjih hitih znajde kot na domačem kavču.

Stingov glas ima zagotovo zdaj bolj globok zven kot pred desetletji, hkrati pa deluje izkušeno in harmonično. Celo sam je nedavno izjavil, da se je njegov glas "izboljšal" in da je "kot vino", saj dobro skrbi, da vokal kljub letom še naprej ostaja v vrhunski formi, njegovo vitalnost pa ohranja z redno vadbo. "Svoj glas jemljem resno, saj se precej pazim. To je mišica, če pustiš, da postane ohlapna, bo šlo vse samo še navzdol, a še vedno zadanem visoke C-je," se je nedavno pohvalil.

Repertoar je razdelil nekako na dva dela, saj je bila polovica pesmi iz kataloga The Police, polovica pa njegovih samostojnih uspešnic zadnjih 35 let. Na eni strani Message in a bottle, Every little thing she does is magic, Wrapped around your finger, So lonely, Roxanne, na drugi pa If I ever lose my faith in you, An Englishman in New York, Brand new day, Fields of gold, Shape of my heart, Fragile in tako naprej.

Sting je najbrž eden redkih, ki je v bistvu v samostojni karieri dosegel več kot z bendom, čeprav to zagotovo velja tudi za Phila Collinsa, ki je sam presegel uspeh, ki ga je imel z zasedbo Genesis. Je pa tudi res, da je so pesmi tako enega kot drugega enako kvalitetne, pa naj gre za samostojne uspešnice ali pesmi z zasedbo. Pravzaprav je težko dati primerjavo, saj je skoraj nemogoče "stehtati" ali je boljša Desert Rose ali Every breath you take, kar pa v bistvu sploh ni pomembno. Okusi so pač različni in prav je tako. Po navdušenem prepevanju in ponavljanju njegovih rockerskih manter, ki so deloma prehajala v reggae (Marleyevska Get up, stand up) ali pač v plemensko prepevanje, smo tudi Slovenci očitno veliki navdušenici nad njegovim opusom, saj znamo večino njegovih pesmi praktično na pamet.

Skoraj dveurna poslastica, kot jo pripravi Sting, pa bo zagotovo večini ostala v lepem spominu, sploh če so ga videli prvič. Seveda kdo poreče, da je "bil pred 25 ali 30 leti boljši", a Stingu se v taki formi, kot jo je prikazal tokrat, ne da oporekati prav ničesar. Njegove pesmi, izvedba in srčnost so naravnost brezhibni in so pravi balzam za ušesa in dušo, zato si lahko samo še želimo, da bi ga lahko doživeli še kdaj. Glede na to, da še ni povsem v Jaggerjevskih letih, pa smo lahko, zaenkrat, brez skrbi, da to ne bi uresničilo ...

(c) 24hr by Boštjan Tušek